Na Cat ba sva bila tako navdušena nad enim kotičkom s hrano, da sva bila tam 3x (ime Phuong Nhung). Poceni in dobro pripravljeno. Družinska street restavracija. Tam živijo in delajo 3 ali celo 4 generacije. Ko se je potrebno obrnit v kuhinji in postreči tistih 10 miz, delujejo zbrano in usklajeno. Nobenih zaletavanj, čakanj, prerekanj. Kuhajo praktično vsi, čeprav so moški ponavadi bolj za vokom, ženske pa pripravljajo Pho oz. zelenjavo. 
In kaj potrebujejo za pripravo hrane? Presenetljivo malo prostora. Steklena omara s pultom, plin za vok, dvojna mreža za imitacijo žara in še en plin na neke vrste šporgetu (izgleda kot stari štedilnik na drva) za juho. Ena dila za rezanje, en vok. To je to. V voku lahko cvreš ali samo popečeš odvisno od količine olja. Če odstraniš vok in vzameš mrežico (med katero daš recimo marinirane škampe in čebulo) in držiš nad plinom je to žar. Pri nas se velikokrat pritožujemo nad malimi kuhinjami, premalo gorilniki ipd. Tukaj naredijo sveže, dobro in raznoliko na prostoru malo večjem od enega vozička.
Sicer pa, ko smo ravno pri kuhinji, kakšna je hrana? Pozna se kitajski vpliv in je precej cvrtja. Jedi z žara so bolj redke, morda par jedi z menija. Zelo radi imajo juho Pho. Potem pa seveda riž in rezanci na n načinov, spomladanski zavitki cvrti ali sveži. Presenetljivo, se najde tudi krompir. Ob morju lignji, školjke, rakci, ribe. Zanimivo je, da je cena za škampe in lignje enaka. Pri jedeh včasih uporabljajo tudi sezam, arašide, ananas. Obvezne pa so začimbe – čebula, česen, poper, sladkor, čili, bazilika, kalamansi, tamarind, ingver, koriander, šalotka, sojina omaka, ostrigova omaka, ribja omakica ipd. Curry ni popularen in je bolj redkost. Poudarek pa je na svežih sestavinah, čeprav kakšne stvari vseeno deloma popečejo že prej. Imajo pa tudi dobre štručke po zaslugi Francozov in tudi Kebab. Ta je malo drugačen, s svinjino in čili/sladko omakco ampak čisto dober in ga jedo tudi lokalci.
