Iz Hanoja sva presedlala na vlak in kot sva sumila že prej, čeprav so v agencijah nekateri trdili drugače, je soft bedov (4 mehke postelje, 2 x pograd, na kupe) zmanjkalo. Pristala sva na hard bed (6 postelj na kupe v 3 nivojih), 2. nivo.Zakaj hard? Ker je ene 5cm podloge iz dokaj trdega materiala. Zakaj je nivo pomemben? Ker je od njega odvisna cena in počutje. 3. nivo je namreč precej klavstrofobičen, 2. nivo sprejemljiv, 1. nivo precej prostoren z možnostjo sedenja. Čeprav govoriti o prostornosti v dolžino je težko. Jaz sem se s svojimi dobrimi 180cm komaj uspel iztegniti po diagonali. Ampak menim, da je bil dober deal in da je bilo vseeno bolje kot bus. Cena ~13€ / osebo, 8h vožnje. Potem pa na minibus proti Bac Ha. Seveda ne brez pogajanj, saj so nama hoteli zaračunati 3 x toliko za bus kot domačinom.
Bac ha ni sam po sebi nič posebnega. 63km oddaljen od Lao Cai je majhno hribovsko mestece. Znan pa je po nedeljski tržnico, ko iz okoliških vasi pridejo mnoga lokalna vaška ljudstva. Najbolj znano je H’Mong po svojih živopisanih oblačilih in izdelkih.
Žal tukaj bolj slaba slika, ker se precej neradi slikajo, telefon pa nima zooma 🙂 in najin izkupiček tržnice?
Mango in dragon fruit za v hotel pa probala sva neko bolj žvakasto ala palačinko, pa kroglico s sezamom. Zanimivost je še, da 3x / dan predvajajo v mestu po zvočnikih poročila, 6h, 12h in 18h. Sicer pa naju ni dovolj prepričalo, da bi ostala še eno noč. Torej, proti Sapi.
Kaj se še da počet? Treking do okoliških vasi oz. obisk še kake tržnice v drugih vaseh. Ogled in kopanje ob slapovih. Je pa to vse bolj na lastno željo in povpraševanje, ker prav tur ne ponujajo ravno.
