Sapa. Lahko ji rečemo gorsko mesto, saj leži na okoli 1500 m in je najvišje ležeče mesto v Vietnamu. Že prihod sem je naznanjal, da nama bo bolj všeč. Bolj turistično, dovolj prijetno da ostaneva nekaj dni. V nekem smislu podobno Dalatu (srednji Vietnam).
Ima jezero. No, vode v jezeru ni. Zakaj je uganka, ampak izgleda, kot da poglabljajo dno? Še dobro, da nisva rezervirala hotela s pogledom na jezero 🙂 Na voljo je polno restavracij in prenočišč. Veliko je tudi trgovin z bundami, jaknami, nahrbtniki in pohodniškimi čevlji. Northface, Mamut, Merrell in drugi ponaredki (kaj več o tem v drugem članku). Lokalna ljudstva so bolj vsiljiva s prodajo in znajo presenetljivo dobro angleško. Začnejo s tipičnim “Hello, shopping Sir?” ali pa te spremljajo del poti, malo poklepetajo, potem pa te poizkusijo prepričati, da bi tudi kaj kupil. A midva se ne dava. Naredila sva izlet v Cat Cat vasico, kjer turisti lahko dobijo občutek, kako poteka življenje na vasi. Gre za nek muzej na prostem / živo vas. Kar malo žalostno, da ti vas spremenijo v živi muzej. Se malo tudi čuti pri ljudeh. Ko vidiš njihovo hišo, se zamisliš, kako preprosto živijo in kako smo mi razvajeni. Imajo 3 sobe, glavna ima klop, stroj za tkanje in še kako malenkost. Prvi vtis je bil, da je prazna. Potem je še soba za goste in njihova soba s kuriščem in posteljo. Pod streho pa koruza in skladišče. 
Naslednji dan sva najela motor in se zapeljala do dveh slapov – Love waterfall in Silver waterfall (okoli 15 km iz Sape). Slapova luštna, se splača naredit izlet. Če se povzpneš do bližnjega prelaza, pa imaš še lep pogled na zelo dolgo cesto, ki se vije po hribih (najdaljši prelaz v Vietnamu). Vmes seveda vidiš tudi riževe terase razprostrte po hribih, hiške, živali ipd. Pri vožnji z motorjem je potrebno sicer biti pazljiv, saj sva imela manjši “konflikt” z avtomobilom, a se je na srečo dobro izšlo.
V bližini Sape je tudi Fansipan, najvišji vrh v Vietnamu (3143 m). Naj bi se ga videlo iz Sape, a se zdi, da je ves čas v oblakih…
Imajo tudi zanimive lokalne specialitete – tofu na žaru z limonino travo ali pa piščanec na žaru z medom in sezamom, losos s passion fruitom, pa še kaj se najde. Tropsko sadje sicer tu zamenjajo bolj jabolka. Čeprav naju na splošno vietnamska hrana še vedno nekako ne prepriča. Ne veva, ali jeva na napačnih koncih, ali nama okusi niso najbolj všečni, ker jo sicer v vodičih precej hvalijo… Sedaj pa počasi proti Dien Bien Phu, od koder potem prestopiva v Laos.
