Gremo na lepš

Hupanje in žmrkanje

IMG_3892.JPG
Vožnja in obnašanje v Vietnamu je precej drugačno od Evrope. Pravila so, a jih skoraj nihče ne upošteva. Promet je sestavljen večinoma iz motorjev, sledijo tovornjaki in avtobusi in na koncu avtomobili. V mestih se zadnje dvoje obrne. Najbolj brezobzirni (bolj izsiljujejo in manj hupajo) so avtomobilisti. Predvidevam, da zato, ker se imajo za nekaj več, ker si lahko privoščijo avto. Večinoma velja, da ima večji prednost, čeprav so izjeme.
Pravila: Velja, da se vozi po desni, večinoma prehiteva po levi. Za motorje obvezna čelada. V nekaterih mestih se upošteva hitrostne omejitve, če prevoziš rdečo luč, te lahko kaznujejo. Še vedno pa predvsem motoristi zapeljejo, tudi če je rdeča. Napačno parkiranje in vožnja v napačno smer se tudi baje lahko kaznuje (parkiranje na cesti, pločnik je ok). No, to je pa to, kar se tiče običajnih pravil. Prometne policije sicer praktično ni. Lokalec nama je povedal naj bi nadzirali promet ob sobotah zvečer.

Hupanje in nenapisana pravila: Hupa se ko ti je kaj v napoto ali bi potencialno lahko bilo v napoto. Torej izraža: želim prednost, umakni se, pazi prehitevam, pazi. Za avtobus tudi: rabi kdo prevoz?

Če želiš koga prehiteti pohupaš pred prehitivanjem. S tem daš vozilu vedeti naj ti ne pride na pot. Če z nasprotne strani prihaja vozilo, ki bi lahko prišlo v konflikt s tabo tudi hupaš. Isto velja za pešce. Potem je tu še preventivno hupanje – nepregledni ovinki in ko bi potencialno izza neke ovire skočilo kaj ali kdo na cesto. 

Vozi se lahko v napačno smer, menjava pasove oz. smer vožnje kjerkoli, naloži se lahko na motor karkoli in vozi kolikor pač gre ljudi gor. Tovornjaki, busi radi vozijo bolj po sredi in v hribih precej sekajo ovinke in prehitevajo v ovinke z roko na hupi. Prav tako so običajna dela na cesti brez opozorilnih znakov.

Zanimivo je tudi, da se vozila zelo redko ustavljajo. Razen seveda na semaforju ali če je gužva oz. zaprta cesta. Vsak zmanjša hitrost samo toliko, da se izide in promet teče, pa čeprav si sam misliš, sedaj bo počilo.

Obnašanje kot pešec: Prvi korak je da stopiš na cesto, ko je kolikor toliko prazno. Da bi se promet ustavil zaradi tebe ni šans. Potem pa počasi hodiš. Načeloma bo promet šel okoli tebe. Vseeno pa opazuješ motorje ali bodo šli pred tabo ali za tabo. Na sredi ceste obrneš glavo in gledaš v drugo smer. Nikoli ne stopaj nazaj. Pojdi ali naprej ali počakaj. Pa priporočam, da vse večje od motorja počakaš oz. ne hodiš pred njih. Vajeni so, da se ostali umikajo. Čeprav se najdejo motoristi, ki jih par sekund ignorirajo, ko hupajo naj se umaknejo, da lahko prehitijo.

Anekdota: Avtobus Cat Ba – Hanoi. V Hanoju je izkoriščal vse možne luknje. Pas za zavijanje in potem naravnost, pas za motorje itd. In pridemo enkrat pred policijo, ki vse razen motorjev ne spuščajo, da bi zavili na drugo cesto. Policaj maha vozniku. Nič. Naš voznik zapelje direkt pred njega in želi zaviti. Policaj spet maha in maha. Na koncu obupa in nas skupaj z javnim avtobusom po parih minutah spusti. Aja, zakaj nas ni želel spustiti? Ker je bil znak, da je prepovedano uporabljat cesto za tovornjake in avtobuse…

Aja sem omenil, da avtobus ni samo za ljudi ampak tudi za pakete, ki jih pobirajo in puščajo ob poti. To je tudi delni razlog, da prevoz traja.

Sicer pa jim glede na stil vožnje vse skupaj kar nekako štima in imajo še precej malo nesreč. Verjetno gre zahvala tudi slabim cestam in slabšim vozilom, zaradi česar so hitrosti majhne. Prav tako so bolj prisotni pri vožnji kot pri nas. In če bi upoštevali vse predpise bi bili zastoji gotovo večji. Njih lahko 20 spustiš v križišče iz 4ih smeri in vsi bodo šli čez brez ustavljanja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Hupanje in žmrkanje

napisal mitja čas potreben za branje: 3 min
0