Sedaj sva si že kar dobro ogledala mesto. V mestu je kar nekaj budističnih templjev, kaka stupa najde se pa tudi cerkev. Prisotne so tudi glavne ambasade. Predsedniško palačo lahko gledaš samo skozi ograjo. Trenutno ob kulturnem centru poteka tudi nek japonski festival s programom in predstavitvijo japonske kulinarike. Imajo tudi “kopijo” francoskega slavoloka zmage, a ta ni bil nikoli dokončan. Za manjšo vstopnino si prislužiš, da se lahko povzpneš nanj in imaš razgled na bližnjo okolico. V vmesnih nadstropjih so prodajalne. To, da ni dokočan pomeni, da so marsikje goli zidovi, grob omet. Mesto je ob reki Mekong, ki je meja s Tajsko tako da gledaš na Tajsko.Nakupovanje. Šla sva na Sao talat, kjer je večnadstropna stavba, a ao zgornja nadstropja prazna. Se pa vse skupaj nadaljuje zunaj in v drugih stavbah tako, da se zlahka izgubiš (kar tudi sva se). Množica telefonov, oblačil, tehnične robe ipd. Zanimivo je, da tukaj dobiš vse iPhone telefone in imajo novi (nerabljeni) stari modeli isto ceno kot pri nas rabljeni na Bolhi. Najin izkupiček – vodič za Tajsko in en pas. Se pa je treba tukaj dobro pogajati. Če bi kdo želel novo denarnico, to tukaj žal ne bo možno, ker Laočani ne poznajo drobiža in zaradi tega seveda denarnice nimajo žepka za drobiž. Na jutranji tržnici pa so cene začuda označene in zato spodobno nizke (dragon fruit 1€/kg, mango 1€-2€/kg, ta majhne banane šop 70c).
Moram še malo na hrano. Tukaj se da res dobro jesti 🙂 Svetovljanske restavracije. Jedla sva najboljši laap (Lao Kitchen), super burger (Ray’s burger), mnajmi croissant (Le Banneton), riba v soli (ulica), shake-i, sladoled.
Prigoda. Kot ponavadi sva prišla in iskala prenočišče na licu mesta. Tukaj so cene kar višje, kvaliteta pa ne ravno. Ko sva pregledala ene 15 sob sva na koncu našla nekaj kar sva mislila, da bo zadosti dobro za 4 noči. Ampak težko je v 5 minutah ocenit ali je vse ok. Tukaj se je izkazalo, da je precej slab pritisk v tušu in noro visoki vzglavniki. Poleg tega pa še neki mali žužki, slaba klima in čistoča na meji. Tako, da sva drugo jutro popokala in šla drugam. Manjše, brez oken, a vseeno bolje. Največji problem imava s komarji, ker so vedno tukaj, kljub temu, da jih redno pobijava. Imava pa ultra “fancy” tuš. Glej sliko (velika šoba, mala s tremi curki, pipa). Ni idealno, je pa verjetno za ta denar to maksimum, kar lahko dobiva.
