Mesto marsičesa – slonov, watov, kuharskih tečajev, masaž, tigrov…Malo manjše od Ljubljane (180.000 prebivalcev), a v njem z okrožjem živi kar milijon prebivalcev. Stari del mesta obkrožajo ostanki zidu in vmes stoječa voda z vodometi. Stari del sicer ne izgleda kaj dosti drugače od novega, z izjemo, da je malo manj prometa in ima malo ožje ceste. Težko je govoriti o pravem starem jedru. Imajo pa dobre nadomestke tuk tukov, predelan zaprt pickup tovornjak z dvema klopema – sorngtaaou (v rdeči in rumeni barvi). Udobno in za isto ceno kot tuk tuk.
Kulturni del ogleda predstavljajo taki in drugačni budistični templji, pagode, stupe.
Mesto je precej turistično in s tem nudi precej veliko izbiro prenočišč in hrane, ki pa ni ravno najbolj poceni. Poleg tega je pri hrani je težko govoriti o kakih presežkih. Imajo pa dve veliki vikend tržnici in sicer sobotna in nedeljska tržnica na ulici. Ulici sta različni za en in drug dan, zaprejo pa celo dooolgo ulico in še kakšne dele prečnih ulic in na njej postavijo stojnice s hrano in izdelki. Največja in najbolj obiskana je vsekakor nedeljska ulica. Zanimivo za obiskati in kaj novega okusiti.
Zelo popularni so kuharski tečaji, saj je več kot 15 šol. Na enega sva šla tudi midva (Galangal) in se naučila skuhati 5 tajskih jedi (pad thai, curry, kokosova juha…) Ko poskusiš, niti ni tako zahtevno. 🙂
Obiščeš lahko razne parke (tigri, kače, sloni, opice…), med katerimi so najbolj znani verjetno ravno slonji kampi. Cene so ustrezno zasoljene (25€-200€ na osebo). Po daljšem raziskovanje sva prišla dokaj ugodno čez tako, da sva si sama uredila prevoz in plačala samo vstopnino v kamp (Maesa, 24€ za oba). Sva pa imela etično dilemo, koliko je to res dobro za slone, saj še vedno niso svobodni in jih je možno jahati ter z vstopom to podpiramo… Ampak glede na to, da nisva šla v Luang Prabangu in je to bila ena dokaj poceni možnost, recimo da ni hudega. Jahala jih nisva, so pa vsaj namenjeni turizmu in ne za delo v gozdu, ki je veliko bolj naporno.
Spotoma sva se ustavila tudi v Tiger parku, kjer lahko prideš do tigrov in jih pobožaš (15€+), ista etična dilema. Na koncu sva jih samo malo pogledala in šla.
Popularne so tudi masaže in tečaji masaž ter meditacije. Midva sva šla na eno terapevtsko masažo, ki so jo zelo hvalili na Tripadvisorju. Bolelo za znoret, ampak baje, da bo po parih dneh vse skupaj bolje. Bolečina že popušča, koliko je bolje, pa še ugotavljava 🙂
Slučajno se v najinem času začenja tudi Yee Peng/Loy Kratong, festival luči in lampionov, ki na severu traja tudi po 5 dni. Razobesijo lampione povsod, imajo ceremonije s svečkami in v zaključni fazi jih tudi veliko spustijo v zrak.
Naslednje mesto Sukhothai. Starodavno mesto.
