Gremo na lepš

Vijugasta pot

  
Pot pod noge in zopet na avtobus, Nong Khiaw (via Pak Mong) naju pričakuje. Seveda to pomeni ene 8h vožnje, z vmesnim polurnim postankom, ko gledaš po stojnicah in ugotavljaš, kaj hudiča bi jedel. Pretežno imajo neko čudno precej postano meso in nič toplega razen juhice. Piškoti nama pa tudi ne dišijo več… Odločitev pade, da vzameva sticky rice v bambusu in pol kilce mandarin.
  Pot se vije in vije čez gore in doline z vmesnimi slikovitimi vasicami, smejočimi otroki in brezzobimi starkami. Tokrat minibus manj ropota in ima dovolj prostorne sedeže tudi za nas. Upava, da obljube vodičev o norih pogledih in prijetni atmosferi upravičijo svoj sloves. Odložijo naju v Pak Mong.  

 Ok, bus za naprej? Kdaj? En stric razlaga 40k na osebo za 3, gremo takoj. 25k (navedena cena) samo če je 6 ljudi. Kaj pa bus? Prodajalka vstopnic kaže strica, stric samo minivan in svojo ceno. Ok, počakajmo malo. Zvemo, da gre bus v mesto dlje od našega ob 18h. Čakamo, pride en minibus, ljudje gredo gor, zgleda precej poln. Ja, za naš bus stric samo pravi:” full, full”. Hm, pa pojdimo z minibusom za 40k. Čeprav vedno pri tej zadevah ostaja slab občutek, da so te nategnili. Minibus se gunca kot na gugalnici, cesta luknjasta in mi pridno sklanjamo glave pri vsaki luknji kot pri molitvi, da ne udarimo v streho od minibusa. Po 1h zibajoče se vožnje končno le prispemo v Nong Khiaw. 180km v 10h. Odloži nas za mostom. Pogledava gor in uuau, koliko zvezd. 🙂 Ulice temne, iščeva hostel. Soba 50k. Ok, pogledava notri, luč ne dela. Kaževa na luč, on nekaj v svojem jeziku in na koncu razumeva – ni elektrike. Nič nenavadnega pravi, vsak dan je za kako uro zmanjka. Sestradana kot volka, odloživa prtljago in hranaaa. Riža imava zadosti, indijska restavracija? Pa pojdiva. Cene dobre, samo nič ne poznava. Na koncu prosiva lastnika, da predlaga. Mnjami, to je hrana. Padejo curry in korma. Še sva lačna, ajde še ena masala. Želodčki sedaj polni. Hm, sva pretiravala? Greva na most, da se malo posede. Kje so zvezde?? Vmes je prišla elektrika, most je osvetljen in zvezd ni več. 🙁 Nič, zrihtava še turo za naslednji dan. Pogajanja težka, ker imajo vse agencije dogovorjeni minimum 200k kip na osebo. Na koncu se zmeniva za 170k, samo nobenemu povedat 🙂 Včasih nespoštovanje cen služi tudi nama 🙂 Spat…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Vijugasta pot

napisal mitja čas potreben za branje: 2 min
0