Prijetno mestece ob stičišču rek Mekong in Nam Khan. Ulice so bolj urejene in bolj turistične. Velika ponudba prenočišč, spominkov in restavracij. Zvečer zaprejo osrednjo ulico za promet in postavijo stojnice z raznimi izdelki, palačinkami in svežimi sokovi. Cene so turistično primerne (beri višje). 
Za hrano je najbolj ugoden night market, kjer ponujajo meso na žaru (10000kip, 1,1€ kos) in priloge po izbiri koliko lahko daš v skodelo za (15000kip, 1,7€). Soliden obrok za ugodno ceno. V restavracijah so cene okoli 45.000-60.000 kip za glavni obrok. Nivo hrane je tudi zrasel in se dobi tudi kak fusion oz. je tukaj več izbire jedi kot na severu.
Ogledala sva si tudi jutranji (ob zori, torej 6h zjutraj) ritual menihov, ko gredo v koloni po ulici in jim ljudje dajejo riž in denar. Potem pa jutranja tržnica, kjer sva se založila s tropskim sadjem (banane, dragon fruit, mandarine in mango) in našla tudi lokalni sendvič, ki je bil s svojimi 15.000 kipi ugodna in zadovoljiva alternativa turističnemu za 33.000-45.000. Ja, razlike so ogromne in včasih samo v ceni, kvaliteti pa ne. 
Na podlagi priporočil iz vodiča sva obiskala tudi terasaste slapove Kuang si. Vredno obiska. Na določenih delih se lahko tudi okopaš. Alternativa so še Tad Sae, ki so v malo drugi smeri in zato težko združljivi v dnevni izlet (vsaj ne ugoden). Zabavno si je organizirat obisk, saj so cene od 3€/osebo do 24€. Tako navigiraš med agencijami in tuk tuki in iščeš neko ugodno varianto. Midva sva na koncu prišla čez za 4,5€/osebo plus vstopnina 2€.
Slonjo izkušnjo (jahanje slona, kopanje z njimi, ali celo mini tečaj vodenja) sva izpustila deloma zaradi stroškov (od 20€ do 90€), deloma pa tudi zaradi spornega delovanja takih podjetij in s tem vzpodbujanja izkoriščanja slonov (čeprav mnogi trdijo drugače).
Aja pa seveda imamo zopet obilico watov (svetišč), tudi na hribu s katerega je prav lep razgled na Luang Prabang.
Želela sva tudi na kuharski tečaj, a je najina izbrana restavracija žal zasedena. Ostali pa kar nekako niso prepričali. 🙁
Glede na to, da se približuje čas vstopa na Tajsko, se sedaj prav resno ukvarjava kako in kaj z vizo. Letala niso ravno poceni, po zemlji pa dobiš samo 14 dnevno vizo. Zaenkrat izgleda, da je še najboljša varianta, da v Vienntienu (gl. mesto) narediva tranzitno vizo vnaprej in plačava “samo” 20€ in si s tem zagotoviva potrebnih 30 dni veljavnosti.
Kaj se še da počet? Treking, kolesarjenje, obisk vasi, jam z budami, kuharskih tečajev, doživetija s sloni…
