Ladjica po Sttrasbourgu, Eguisheim, Colmar.
Ladjica je dober način, da si ogledaš mesto z manj napora in zraven dobiš še nekaj informacij o glavnih znamenitostih. Ker pa smo že prej peš naredili en dober giro naokoli, je bila vožnja sicer prijetna, a bi jo lahko brez problema tudi izpustili.
Eguisheim. Mestece, ki je narejeno v obliki kroga in si ga tako lahko tudi ogledamo. Ampak to ni bila glavna stvar, zakaj smo se tu ustavili. V tem mestecu imajo namreč klet Wolfberger, kjer lahko brezplačno degustiraš vino, potem pa si kar sam nabereš steklenice po policah. Super izkušnja in zelo priporočam. Prodajalka je bila ustrežljiva in je v nekaj poskusih prišla do vin, ki so nam bila všeč. Poleg tega smo lahko poskusili še njihove likerje (češnjev je najbolj znan, a jih imajo več vrst) ter eau de vie (žganje). “Reserve” žganje ima kot pričakovano bolj kompleksen okus. Imeli pa so tudi zelo zanimiv ice šampanjec z lahkim okusom, idealnim za vroče poletne dni. Odšli smo malce bolj razposejani in s kar nekaj steklenicami pod rokami.
Colmar. Drugo največje mesto v regiji, a še vedno zelo simpatično. Vidimo lahko Petite Venice oz. Benetke v malem, ki vsekakor prikličejo spomin na prave Benetke, čeprav je arhitekturni slog precej drugačen. Imajo pa tisto barvitost, ličnost. Nam jo je malo zagodel dež tako, da mestno jedro ni sijalo v vsej svoji lepoti, prav tako pa je bilo zaradi nedelje marsikaj zaprto. Obisk priporočam.
V nedeljo se je vreme skisalo in zato ni bilo nič potepanja, ampak priprave za odhod domov, malček nakupovanja itd. Bi pa za konec mogoče dal še nekaj fotografij hrane. Pohvalil bi rabarbarino pito, kdor ima rad domačo slovensko hrano, mu bo gotovo všeč tudi choucroute (zelje, krompir, klobase). Pa tudi rosti (neke sorte pražen/pire krompir s creme fraiche in dodatki) in tarte flambee nista slaba. Pa kdor obišče Alzaciji, mora poskusiti tudi sir munster, ki ima kar močan vonj in okus. Za pivoljubce pa se najde tudi kakšno pivo. Na temno lahko pozabite, je pa zato dobro pivo ambree, če seveda imate radi temna piva.
Sedaj pa še zahvala najini super gostiteljici Mirjam, ki naju je gostila pri sebi doma in nama delala družbo pri potepanju po Alzaciji. Hvala Mirjam!
